24. april bo slovenski dan brez zavržene hrane
17. 04. 2023
Na ta dan se bodo vsako leto 24. aprila izvajale različne (komunikacijske) aktivnosti, povezane s preprečevanjem izgub hrane in odpadne hrane. Prav tako bodo lahko vsi členi v verigi preskrbe s hrano ta dan obeleževali vsak na svoj način.
Pobudo za razglasitev slovenskega dne brez zavržene hrane so dale naslednje organizacije: Ekošola in partnerji: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Boljši svet, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Lidl, Plaktivat – Tam-Tam. Predlog podpira tudi delovna skupina vlade za pripravo osnutka akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano. Dan so omenjeni partnerji prvič napovedali že leta 2020 in že takrat izbrali 24. april. Datum je premišljeno izbran, saj je zavržene hrane v času okoli tega dne največ.
Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: na kmetijah, pri prevozu, skladiščenju, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju (šole, bolnišnice ter druge ustanove in podjetja s kuhinjami) ter gospodinjstvih. Odpadna hrana po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire in okolje, medtem ko zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane prinaša pozitivni gospodarski učinek za vse člene v verigi in je povezano tako s socialnim vidikom kot tudi podnebnim ter okoljskim vidikom.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je skupna količina odpadne hrane med letoma 2013 in 2021 povečevala. S 118 tisoč ton (v letu 2013) se je povečala za 21 odstotkov na okoli 143 tisoč ton (v letu 2021). Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil odnos do hrane drugačen in bi zagotovili, da hrana, ki je še užitna, ne bi končala med odpadki.
Leta 2021 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane. Po oceni SURS je bilo med to odpadno hrano kar 40 odstotkov užitnega dela, to količino pa bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali celo preprečili. Okoli 60 odstotkov pa je neužitne hrane (kosti, olupki, jajčne lupine in drugo), ki se ji večinoma ne da izogniti. Največ odpadne hrane, 53 odstotkov, je v letu 2021 nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, 9 odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.
Področje zmanjšanja odpadne hrane je opredeljeno v Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (Uradni list RS, št. 8/20), v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Uradni list RS, št. 58/15), Vlada RS pa je 23. decembra 2021 sprejela tudi Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Kot ključni cilj strategija opredeljuje tudi spreminjanje načina razmišljanja in odnosa do hrane v družbi. To pomeni graditi spoštovanje ter odnos do hrane in naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo.
K trajnostnim prehranskim sistemom bistveno prispeva tudi potrošnik s svojimi prehranskimi navadami in odnosom do hrane. Spoštovanje ter odnos do hrane in naravnih virov pa prispevata tudi k boljši samooskrbi in preskrbi s hrano ter k stanju okolja in podnebja.
Vir: MKGP